Tam daleč ...

Viharni sunek vetra je odprl okno na stežaj. Opazila je, da na mizi leži list, ki je še utripal s svojim zelenilom in dajal vedeti, da je vanj vtisnjen pečat drevesa, na katerem je rasel. in da je sestavljen iz energij, ki omogočajo drevesu dihanje. Nekaj časa je nepremično ležal na mizi in opazila je, da v njem ugašajo luči. Pred očmi je začel veneti, se gubati, rumeneti in izgubljati sok. Veter ni poznal drevesa in je list zanesel tja daleč stran, kjer izgublja svojo luč. Tako se ji je zdel ta list, kot mnogi Slovenci po svetu, ki izgubljajo svojo luč daleč od svoje domovine.