V njeno razgreto telo se je razlezel in razširil. V njene prostornine in ji rekel: 'Sežgi me angel krvi!' Ona ga je odtlej nosila v sebi. Naseljenega. Lastovki je podarila gnezdo, da se je vračala vanj. Vsaka njena misel je njen vdih. Vsaka njegova kretnja je čoln, ki drsi v mesečev pristan, ki krepi in zaplodi v prsih stanje nemira in slo. Sanje meseca se igrajo z njegovo krvjo v njej, ki odriva dež srebrnine in ga spreminja v sužnja krvi. Lunin krajec se privija ob njene kipeče prsi, ko se igrata skrivalnice in se osvobajata okovov sramežljivosti. Najgloblje bo korenina pognala rožo njune ljubezni.
#Poezija
Ljubezenska
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Tatjana!
Tudi mene je pritegnila tale pesem. Sem jo prebrala že večkrat. Resnično je enkratna.
Lep pozdrav!
Lea, hvala! Ljubezen je edina, ki je enkratna. V njej se zrcali milotvorna moč, ki uspeva na spontan način osvojiti človeka.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Hej Tatjana:)
Sem si morala vzeti kar nekaj časa, da sem prebrala vse kar se je napisalo v tem času. Vidim, da pridno in neumorno pišeš:) In glej kot vedno se moram ustaviti pri kakšni ljubezenski pesmi, da pokomentiram in pozdravim, saj me poznaš:) Lepa in zanimiva pesem.
Pozdravček od Nuške:)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Draga Nuška,
hvala za komentar. Se bom več ozdvala, ko bom lahko.
Prisrčen pozdrav
Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Melodije
