Znotraj velikega čudeža je kamenje, ki ga zarašča trava. Zunaj tega čudeža vladajo zakoni štirih strani, ki ne poznajo svojega očeta in ne svoje matere. Izluščeni svet iz placente, okrašen z drevesi in ljudmi, z vsakim brstom in vsakim prstom kaže: »Poglej tu sem doma!« Moji čuti so le pričevanje, da sem se tu ustavila tudi zato, da slišim zbor pisanih kraguljev in da mi studenec pogasi žejo. Medtem mi iz ust drsijo besede, iz rok pisave na rjava tla, ki so nežno zagugale seme, medtem ko sem ga sejala in se ljubila s svojim moškim. Usedla sem se na peruti ptice, na drevesu, ki ga izrul vihar. Vse naokoli mene kaže svojo samozavest in razkošje svoje barvite palete in jaz se zakrivam s senco majhne ptice, ki se je v meni oddahnila in čudežno zapela, ko sem uresničila svoj sen.
#Poezija
Znotraj čudeža
Skupnost Pozitivk
Komentarji
9Mark, pomembno je, čutiti se dotaknjenega, kot da smo hip pred tem občutili, da smo. Dotakniti se nečesa, ki ni le lastna meja. Pomembno se je revidirati v mišljenju, retoriki in vpogledati v leksiko svojega in tujega življenja in trpljenja, občutiti kaj pomeni beseda dotik in kako si prepleten preko spomina s stvarmi, osebami, odnosi, dotiki rasti in odpiranjem telesa za spoznanje. Sokrat je vprašal: Kaj se dotakne resnice? Odgovor: kdar se ne zmotita ne vid ne sluh, noben užitek ali neužitek telesa. Včasih je treba dati slovo čutom in telesu, da se počutimo dotaknjene. Dotaknjenost je resnica, ki pomeni občutenje srca. Domuje v duši. Njene telesne čakre omogočajo pretok energij in življenje.
Lep pozdrav in veliko ustvarjalnega razmišljanja in pisanje ti želim
Tatjana
Mark, pomembno je, čutiti se dotaknjenega, kot da smo hip pred tem občutili, da smo. Dotakniti se nečesa, ki ni le lastna meja. Pomembno se je revidirati v mišljenju, retoriki in vpogledati v leksiko svojega in tujega življenja in trpljenja, občutiti kaj pomeni beseda dotik in kako si prepleten preko spomina s stvarmi, osebami, odnosi, dotiki rasti in odpiranjem telesa za spoznanje. Sokrat je vprašal: Kaj se dotakne resnice? Odgovor: kdar se ne zmotita ne vid ne sluh, noben užitek ali neužitek telesa. Včasih je treba dati slovo čutom in telesu, da se počutimo dotaknjene. Dotaknjenost je resnica, ki pomeni občutenje srca. Domuje v duši. Njene telesne čakre omogočajo pretok energij in življenje
Res je, empativnost je nujna za vzpostavitev vpogleda v imaginarno in preseganja z udejanjenjem lastnega interpretiranja individuumu, torej, od sebe, nazaj vase.
Ko ego ne igra nobene druge vloge, razen opore sebi, da to lahko storimo - brez podvomitve vase :)
resnica je reka, ki teče, njeno bobnenje je zvok utripa srca in utira si pot po dolini duše, s seboj pa nosi energijo in življenje...
Dobro si tole povedala, Tatjana!
Bodi lepo .)
mark
Tudi ti bodi lepo Marko, rada kramljam s takšnimi misleci kot si ti. Si res prijeten sogovornik.
Prijaten pozdrav Tatjana
Hvala :) Enako :)
Gabrijel in Mark,
hvala za vajna komentarja. Znotraj čudeža se dogaja marsikaj nerazumljivega in ugotovila sem, da je največji problem, ker "stare zejemalke" ni več, zasuli so jo kamni in opeka podirajočega se skednja, kjer so bitja po Ezopu delala bakanalije s cvrtjem zlato porumenele čebule, ki so jo zalivali s suhim rdečim vinom. Medaljone so položili v omako in pustili, da se namakajo. Ob kajmaku in pujsu so položili še en kuhan krompir, ki simbolizira srečo Slovenca in vse skupaj so prelili z omako onoumja, ki smo jo skupaj jedli in se gostili.
Problem je, ker "stare zajemalke" ni več.
Napisala sem pesem
STARA ZAJEMALKA
Ali si že kdaj mislil proti samemu sebi?
Če tega tvoj korak ni zmogel,
potem nima reflekcijske moči,
da bi občutil premikanje tal pod nogami
in rast cvetoče in dišeče lipe slovenstva.
Če tvoja praksa ni mišljenje
in če si samemu sebi neka oblika prakse,
potem prihaja tvoj jaz iz stare navade v ne-jaz.
Demontaža sistema ne odžene jate,
ki se z okužnostjo leve strani daruje tistemu,
ki te kot leno gos – ga,ga ga- dodobra nahrani.
Pekel je v globini ranjene zemlje,
ki ima v vonju cvetoče lipe
shranjeno bolečino rojevanja
in nemirnega obračanja v snu,
ko si morda ti mirno spal
v svinčenih nočeh,
ko so drugim odirali kožo na Roški.
Mnogo prezgodaj si se odločil,
da boš svojo konkretnost v sebi izpeljal
z identiteto logike, ki meri na stezo
k usedlini negativne dialektike
in ukinjenih monopolnih vzorcev,
a ti si zamujal čutiti priložnosti -
razumeti pomen vsiljene besede
in videti tuje pismenike v skledi
z imeom "skupna jedra".
Ko razmišljanju odrečejo legitimnost,
se pijani vračajo v stari revir na sidrišče
bakanalij, oddojkov, čevapčičev in česna.
Sublunarnost je analogija napačnega stanja,
ki se prevaja v nerazpoznaven proces.
Stopi čez pojem in ga primi za rep,
povleči vrvico nazaj v viadukt
samoutemeljitve, da ti je tujina odrezala
večji kos kruha, kot ti ga odreže domovina
in povej, da te zato daje nostalgičnost
po časih, ki bi jih rad živel še naprej
v lenobnem puhu svojega ugodja.
Subjektivni refren se je razrešil v glagol
časa karamel za otroke, ki niso bili iz Petrička,
Za otroke, ki mečkajo v rokah smešno
igračko brez spomina o shirani sončnici.
Ko potrošiš vso njeno luč, boš v prozorni
plastenki opazil meglo in vibasto snov,
ki se je zalepila na tvoje oči,
da ne vidiš svojih spodsekanih nog,
ki stojijo na mestu kot pilotirani podporniki
starega podirajočega se viadukta.
Analiza stanja kot model enoumja
se utemeljuje z redukcijo mišljenja.
Vstavlja demagoške pojme v sendvič
in hrup časa te hrani, da si komajda še živ
medtem, ko se ohlaja stara zajemalka,
na katero te veže nostalgičen spomin.
R e f r e n :
Adio, pa zdrava mi ostani,
podajmi še enkrat roko,
do sitega me Slobo nahrani,
da lepo bo najno slovo!
LP Tatjana
Mark, zgornja pesem in komentar se ne nanašata na tvoj komentar ali tebe osebno, je odgovor na tematiko, ki jo je odprl oz. omenil v komentarju Gabrijel in se nanaša na nek moj neobjavljeni prispevek, ki sem mu ga poslala kot podobno mislečemu in ga je najverjetneje mislil po objavi komentirati.
Z obžalovanjem sprejemam dejstvo, da se govor ne more več izreči kot misel s toni, ki bi ustrezali resničnim barvam in izgledu današnjega sončnega dne. Kar je za nekatere svetlo, je za druge temačno, perverzija, protislovje že davno ugašajočega, neobstoječiega, nostalgičnega.
Toliko v pojasnilo. Lep pozdrav
Tatjana
Seveda vem, da se ne nanaša name, sicer bi to zagotovo zaznal, ne skrbi :) Je pa vsebinsko tako bogato napisano, da se vsakdo lahko vsaj delček najde vsaj za trenutek v napisanem, kar ni niti slabo, kakor tudi dobro ni, odvisno, kje se kdo najde, hehehe...
Veš, niti jaz nisem v komentarju se dotaknil tebe, le tisto o štirih me je fasciniralo, asociiralo na mojo teorijo o štirih stebrih, elementih, oziroma petih pa sem pustil sled v obliki komentarja, česar mi verjetno ne zameriš, saj razumeš moje besede :)
Rečem pa nekaj, kar se nanaša nate osebno in to je, da imaš izredno bogat besedni zaklad, kakor tudi miselne sposobnosti, ko natanko veš, kaj in kako ter komu in zakaj...Pomemben dan je, res, ko me spoštovana pesnica Nuška, katera ima tudi pogled, ki vidi dlje, povabila na Pozitivke, kjer sem te spoznal, kakor tudi nekatere druge mojstre pisane besede :)
lepo bodi :)
Mark
Lepo! Res je čudež vse to, a kaj, ko...
Temne sence KKK lebdijo nad lepoto to vso ;););)!!!
gabriel s
Zunaj tega čudeža
vladajo zakoni štirih strani,
ki ne poznajo svojega očeta
in ne svoje matere.
Zakon štirih, seveda, štirih stebrov bistva in peti, ki nad štirimi pokriva in varuje, ogreje in sence daje hlad. In ta, ki ve, se giba v tem sproščeno, vetrovom močnim zunanjim navkljub.
Veš, sem spoznal da, v kolikor je nujno pesnikovo prekletstvo v obliki rahlo mazohističnega odnosa do sebe, v psihološkem smislu, jasno, ko si ustvarja vedno znova hipotetične primere na primerjalne situacije, je nujno vzeti v ozir tudi prednosti, ki so izjemne kot, recimo magičnost pestrosti, vidne le skozi pesnikove oči, imaginarno vznesenost, potrebno za udejanjenje vtisov v besede, empativno permanentnost z vsem, kar je in celo tistim, kar ni vidno, pa vendar je ...in drugimi lastnostmi, katere so sicer v splošnem gledano pozabljene in izgubljene ter celo nikoli zares prebujene, v druge sfere usmerjenem človeku, kateremu je zakon štirih neznanka...
Lepo bodi
Mark
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tihe sence
