Tihe sence

Pozdravljena moja filozofsko usmerjena Tatjana&Mark:):):) Hmm kaj naj rečem, ne bom po vajino ker imam drug stil - Nuškasti, pa ena misel čisto preprosta: Si moški ali ženska vseeno mi je, ko občutim tisto nekaj prijetnega, kar se skriva za zidovi vidnega sveta, te pogledam in poslušam dih srca in če ujamem tvoj ritem si nekako večno v meni doma. Hehe takšne so misli Nuške Hruške in na tem temelji tudi njen svet idej - brez mej:) Dunja, hvala za pohvalo:) Vidim, da sta se Gabriel in Mark brez potrebe trudila s hrvaščino, obladaš ti:) Lepo mi bodi in piši še:) Vsem skupaj en prijeten večerni Pozdrav :):):) --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)

Dunja, hvala za pohvalo:) Vidim, da sta se Gabriel in Mark brez potrebe trudila s hrvaščino, obladaš ti:) Lepo mi bodi in piši še:) ........................................................................................... Prav nič se nisem trudil s hrvaščino, imam rad jezike in se z veseljem pogovarjam v njenem jeziku, kolikor pač zmorem, seveda :)

ON: Danes mi sen ne gre na oči, čeprav želijo se zapreti, tihe sence mu kradejo moči, želijo v temi zaživeti... ONA: Ko se dan v noč prevesi spomin me k tebi odloži, vračam tiho se v tvoje misli, občutiš me in ne zapreš oči... ON: V črno temo gledam, saj z njo si vsa ovita in komaj se zavedam, da že jutro zunaj svita... ONA: Zlatih prah temnega neba le prebuja tisočletne sanje in dokler se ne snideva spet, bo polagal mene - tebi, vanje... Hehe do takrat pa sladke sanje, Hruška:))) - Viljamovka --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)

HRUŠKA VILJAMOVKA Ko pospraviš v klet vse nadloge, se ti začne smehljati bodočnost čistega in neomadeževanega pogleda. Tedaj se rodijo ideje. Oporoka dovršenosti razuma. Napotnica za življenje, ki te poviša do mejne vrednosti. In ko si ves prevrednoten in okrancljan z dobro voljo, se figure oblačkov nad glavo zvrtinčijo, kot razpenjeno brezno gravitacije, ki te potegne vase, med dračje nemira. Naseliš se v majhnih lupinicah bodočih stvari. Kot hruška viljamovka v steklenici. Ko ideje zadebelijo, ne morejo ven skozi preozko grlo in se izkažejo kot sprenevedek, s slovesno prižgano pipo miru in samozadovoljstva. Iz idej se smehljajo najlepši spomini, ki pozneje zaječijo v dejanjih. Ideje postanejo tudi ritualno obdelana krsta na prevodu, ki odhaja v svoje duhovno močvirje. Ideje so Bog, so skrajnost, ideje postanejo tudi zveri. So osuplost in blesk. Ko obnemorejo, postanejo šepetavo jecljanje možgan. So spevi iniciative za nov pohod. So enigme časa, mehanika za gibanje toplih teles. Odgovornost za neodgovorne otroke. Zbudi se, gospodova roka, in izlupi iz sebe idejo, ki bo najboljša ideja od vseh idej, sestavljena iz časov, da bo človek videl tudi svojo idejo rasti. Včasih postanejo ideje tihe sence. A govorilo se je o hruški viljamovki pa sem zapopala to pesem, saj jo ne škodi prebrati. Ideje so pač ideje. Le komu ne rojijo po glavi? LP Tatjana

Resnica, je, boljše ostati, kar smo kot postajati vedno nekaj drugega. Ampak, človek se običajno niti ne zaveda tega, v zanosu, kot govori pesem, je prostora veliko, rast napreduje, prostora pa vztrajno zmanjkuje, vsebina pa ostane, kakršna je v trenutku konca začetka, ne more več ven, je na ogled, vendar v tem svojem prostoru, vse, ostalo pa je le z druge strani tega stekla, vidno in nedotakljivo... Svobodno letajo ptice po širni modrini, vendar ničesar ni, kar bi bilo samoumevno :) Tale pesem o Viljamovki v steklenici morda govori ravno o tem, vsaj jaz želim tako videt in tudi vidim. Mark

ON: Danes mi sen ne gre na oči, čeprav želijo se zapreti, tihe sence mu kradejo moči, želijo v temi zaživeti... ONA: Ko se dan v noč prevesi spomin me k tebi odloži, vračam tiho se v tvoje misli, občutiš me in ne zapreš oči... ON: V črno temo gledam, saj z njo si vsa ovita in komaj se zavedam, da že jutro zunaj svita... ONA: Zlati prah temnega neba le prebuja tisočletne sanje in dokler se ne snideva spet, bo polagal mene - tebi, vanje... ON: In ko prah meso bo spet postal, v pljuča zopet bo zaplaval zrak, da nikoli več ne bom obstal, za vedno tvoj bo moj korak... Evo čikita Hruškita, da še malce zamorim občinstvo :):):)!!! gabrielitos

ON: Danes mi sen ne gre na oči, čeprav želijo se zapreti, tihe sence mu kradejo moči, želijo v temi zaživeti... ONA: Ko se dan v noč prevesi spomin me k tebi odloži, vračam tiho se v tvoje misli, občutiš me in ne zapreš oči... ON: V črno temo gledam, saj z njo si vsa ovita in komaj se zavedam, da že jutro zunaj svita... ONA: Zlati prah temnega neba le prebuja tisočletne sanje in dokler se ne snideva spet, bo polagal mene - tebi, vanje... ON: In ko prah meso bo spet postal, v pljuča zopet bo zaplaval zrak, da nikoli več ne bom obstal, za vedno tvoj bo moj korak... ONA: Takrat ko se snideva spet, to zagotovo drugačen bo Svet. Bodo Angeli padli vstali, ljubili kot včasih so znali. Vedno z velikim veseljem in z ramo ob rami:):):)!!! --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)

Gabrielos:):):) Dokler se ne snideva spet?) dava tko naslov in jo končava?:)brez moje zadnje kitice..hmm ne gre mi zraven najbolj... Kaj meniš? Je zrela za objavo al kako?:) drugače bo prah postal prej meso predn jo končava hehe al nadaljujeva? Pozdravček N --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)

hehehe pa saj si tu:):):) --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)

Hehe Super lepa zadnja kitica Čestitam:):):) Super si! Lepo spi jaz jo pa grem pa poleg ene lepe slikce dat na ogled:):) Pozdravček zaspane:):):)!!! --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)

Stkane sanje v upanje oblačim in neslišno polagam tja… V delčke tvojega, meni svetega Srca… Kako lepo, tole o oblečenih sanjah......Bravo, Nuši. Zdaj bom tud jaz poiskala primerno oblačilo za svoje..:) In jih bom polagala...ne povem kam....

ON: Danes mi sen ne gre na oči, čeprav želijo se zapreti, tihe sence mu kradejo moči, želijo v temi zaživeti... ONA: Ko se dan v noč prevesi spomin me k tebi odloži, vračam tiho se v tvoje misli, občutiš me in ne zapreš oči... Gabrielos.....hmmm v veselje mi je, še nekakšna neskončna pesem bi lahko nastala, hehe:):):) Tatjana, hvala za te misli, ki si mi jih namenila:) Žarek v očeh, ja..oči so zrcalo duše. Tatjana povej, ali še ne pakiraš?:):):) Mislim, da boš prijadrala nazaj s polno 'malho' ljubezenskih pesmi in odmetala vse sence, ki se nas bodo polotile medtem:):):) Platana, IIII zakaj pa ne poveš kam boš polagala svoje sanje?:):):) Zagotovo v kakšen simpatičen 'kufrček' in potem prišla k meni na počitnice hehehe;):):) Le pridi, vabljena:) Pozdravček vsem trem od Nuške:) --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)