Kot Adam in Eva...

Pod odejo tanko sva se takrat skrila, ko sva nov svet raziskovala..odkrivala, v njem sva ravnopravno sodelovala, drug od drugega jemala..dajala; naju motil ni svet zunanji, nisva, vsaj mislim, motila njega midva, pa čeprav drugim ni bilo povsem povšeči, v nos, na jetra jim je šla ljubezen najina; hoteli so odkriti 'resnice' odejo z naju, naju razgaliti, še 'kačo' na drevesu so si omislili, da bi bilo kot s prvima dvema v raju, bolj dramatično, da bi bila izgnana, kot Adam in Eva pregnana…kaznovana; zavijala sva se v oklep kot viteza iz srednjega veka, v mrežah svilenih, v zlato vezenih maskah, da bi se jim skrila…pobegnila; ni se nama izšlo, to z nama..odejo, ni bilo srečnega zaključka kot v pravljici, na odeji…postelji vzdihljajev jaz in duh po tebi.