#Poezija

Stari mami

Sonce1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vsa drobcena in suhljata ležiš v veliki postelji. Prsti ukrivljeni, na glavi tenka kita las. Vsak dan tišji je tvoj glas, le velike, temne oči in nasmeh na ustnicah še gori. Vsak dan me sprašuješ, kaj se godi, vsak dan ti pojasnjujem, čisto navadne reči in vedno znova te razveseljuje vse, kar zadeva ljudi, tiste navadne, v tvoji okolici. Vsakdo bi pomislil, kakšna razvada so najina srečanja. A midve dobro veva, da je vez globlja,ljubezenska. Vsako snidenje naju zbližuje, polepša dan, močno ohrabruje. Že dolgo je, kar te ni več, a srečanj s teboj, je več in vse več. Niso le obledeli spomini na najine dni, v njih najdem moč za trenutke v temi. Jeanne

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

AnaH
Lepa pesem. Kot da je napisana tudi za mamo moje mame, ki sem jo vedno imela za najboljšega človeka mojega življenja, vsega sorodstva in sovaščanov. Zdaj si to oznako deli z mojim sinom. Oba spoštljiva, odkritosrčna, razumevajoča in kdaj sposobna pozabiti nase v skrbi za pravo pomoč mnogim.
Prejšnji članek na to temo

Zrcalo