Zrcalo

V tvojih očeh ni več življenja. Kaj nisi doživela razsvetljenja? Si bila razočarana v ljubezni? V tej zlovešči, zahrbtni bolezni. Angel vse se enkrat bo končalo, ko življenje smrti se bo dalo. Nauči se živeti s svojo samoto, spoznala boš njeno lepoto. Spopadaš se s hudimi strahovi, krvoločnimi kot volkovi. Naj te potolažim, da nisi edina, izpij z menoj kozarec vina. Privoščiva zdaj si le omamo, pozabiva na vso to dramo. Prepusti se meni, oh, samotarju, z menoj boš danes v raju. S sveta izbriši ves sij, odsev, ti, ki rjoveš kakor lev. Zrcalo izkrivljen je pogled na svet, ki nam laže spet in spet ter spet ...