#Poezija

Sonček

Violeta1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nadvse obožujem tvojo tišino, takrat začutim vso to milino, ki v sebi jo nosiš, skrivnostno jo trosiš v srca ljudi, v tebi sonček živi. Ne prosiš, ne stokaš, ne jamraš, ne jokaš, z vsem zadovoljen, nikoli brezvoljen. V očeh iskra sreče in prijazen nasmeh. Te ne ljubiti - edini je greh.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

metulj
kar berem in berem jo...tako lepa je...kot sonček metulj
Violeta
Odgovor na komentar: metulj
hvala metuljček, poleg tišine ... rada berem tvoje pesmi ... Lep dan
Prejšnji članek na to temo

Podarjen večer