#Poezija

Podarjen večer

Sonce1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Podarjen je večer in mir sega v dno duše Afriško nebo ki se ga Morje dotikaš šumenje valov ki domov vase me vabi in Luna...tako zelo svetla da le še Venera se očmi zlije... Večne harmonije .... Izpolnjene sanje prečudovite da sem tu da smem začutiti Duša se radostiti ne neha ker smem...smem videti izza zidov izza vsega tega blišča tudi težo in bedo vseh teh ljudi ki tako močno živijo Iskre so v njihovih očeh...smem jih čutiti Tudi tu smem Tvoja biti... Hvala metulj

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Dih Afrike