Podarjen je večer in mir sega v dno duše Afriško nebo ki se ga Morje dotikaš šumenje valov ki domov vase me vabi in Luna...tako zelo svetla da le še Venera se očmi zlije... Večne harmonije .... Izpolnjene sanje prečudovite da sem tu da smem začutiti Duša se radostiti ne neha ker smem...smem videti izza zidov izza vsega tega blišča tudi težo in bedo vseh teh ljudi ki tako močno živijo Iskre so v njihovih očeh...smem jih čutiti Tudi tu smem Tvoja biti... Hvala metulj
#Poezija
Podarjen večer

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Dih Afrike
