Brzijo po strminah, neustrašno poletijo, kakor ptice lebdijo, tekmujejo premagujejo, nam pa zastaja dih. saj padci se zgodijo, a še vedno tja gor želijo. Biti boljši hitrejši daljši, želijo biti skakalci, a ostali hitro mimo ovir, ki jih snežna strmina ima, le veter je nepredvidljiv lahkoten spet preveč živ, padec je lahko strašljiv. So nam v ponos zmage, saj se povsem prepustijo, da čim dlje poletijo, smučarke ne bojijo se strmin, zato hvala vsem njim, v tekmovalnost jih sneg privlači, najslajše je stopničkah stati. jože.k
#Poezija
Snežne strmine

Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Prijetno je bilo brati poezijo, ko nas je objavljalo več, včasih tudi osem, zato predlagam uredništvu da bi se pesem tedna izbirala enkrat mesečno, zdaj pa se počutim kot dvobojevale.Verjamem da nas bo več ter bo prebiranje pozitivkše bolj prijetno.
Lep pozdrav uredništvu
jože.k
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zlatolaska
