#Poezija

Zlatolaska

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Lasje se kodrajo in deklica je srečna. Češem jo, gladim ji laske, da padajo po hrbtu, kot žuboreč, navihan slap. Zlatijo se, iskrijo mlado moč. Lasje se kodrajo, zlatijo se in deklica je vse močnejša. Ponavljam to, tudi v zrelih letih. Razpletam, češem svojo moč.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Po dežju