#Poezija

Vem, sesti moram

klaruška1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Zopet je takšen dan, ko te pogrešam, ko odgrinjam sledi minulih dni, ko ne najdem stika z ljudmi in sama sebi se zdim sama, neskončno sama. V meni ne stanuje nihče. V meni je ena velika praznina. O, Gospod Jezus, vstopi in zasedi to mesto, ki hrepeni po bližini. Želim si človeške bližine, a dokler se ne srečam s Teboj, sem le slepi potnik trgovanja in ne darovanja. Vem, sesti moram zopet k tvojim nogam, da nahraniš to lačno zver s svojo ljubezni polno besedo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Kako majhen...