Zopet je takšen dan, ko te pogrešam, ko odgrinjam sledi minulih dni, ko ne najdem stika z ljudmi in sama sebi se zdim sama, neskončno sama. V meni ne stanuje nihče. V meni je ena velika praznina. O, Gospod Jezus, vstopi in zasedi to mesto, ki hrepeni po bližini. Želim si človeške bližine, a dokler se ne srečam s Teboj, sem le slepi potnik trgovanja in ne darovanja. Vem, sesti moram zopet k tvojim nogam, da nahraniš to lačno zver s svojo ljubezni polno besedo.
#Poezija
Vem, sesti moram

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kako majhen...
