Na koncu napaka

Od tu v daljavo, moja senca in jaz v končno širjavo, brez tebe, nič Vas Vas nič ne vidim, zaprte so oči, kar gledam izpridim, mi je vseeno se zdi z mezincem trgam verige, pred sabo pometam smeti, zadaj izrigam intrige, ni mi mar kaj Vas boli le gor in naprej, vrti se, je vroče, zrcalce na steni povej, kdor sliši, naj joče čez svastike, križe, požgane doline, planine, si sami lepite obliže, zdaj kričite, to ne mine to je tu zelo lepo, Vas ljubim pravzaprav, si slep, iztakni si oko, ste sami, Vas nisem izdal. Prostora, ostanite tam, nihče drug, ne z mano, ste bedni, jaz znam, sem bil, grem drugam.