#Poezija

Prva pomoč

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Rešilna bilka pokloni svoje steblo. Klasje odvrže, požene jih sto. Njih stebla se zvijajo v rešilno vrv. Pletejo jo z mojimi rokami. Dol moram, dol iz oblaka otroških iluzij. Na njem hiram in umiram. Vrv se spusti iz oblakov v telo in skozenj na zemljo. Spustim se po njej. V mojem templju je varno. Že davno so ga zapustili zeleni zmaji. Odvržem stare slike. Prezračim, pometem, ozaljšam si dom. V njem sem doma, Tu lahko živim, kot sem si od nekdaj želela. Naslonim se nase. Izberem si boljše počutje. In vdihnem olajšanje.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Tibetanske vaje