#Poezija

Tibetanske vaje

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ekskurzija v neznano. Čutim, v pravo smer grem, na pravi način. Moje telo se odpira užitku v gibih in v dihanju. Obred za telo, ki ga časti. Vrača mu dostojanstvo, pozorno ga hrani, obnavlja, poživlja. Spoštljivo doživljam premike, vdihe, izdihe. V templju je tiho. Spoštljivo doživljam premike, vdihe, izdihe. Spoštljivo doživljam svoj fizični dom svetega življenja. Na svojem prestolu vidim srce, sočutno ljubezen in radost.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Zborovska pesem življenja