Izza zastrtih zaves opazuješ življenje, dogodke spremljaš, za katere meniš, da jih ni več, da so zgodovina, da so že preč; zato dušo svojo preganjaš po temnih, hladnih življenjskih sobanah, kriviš druge za pomanjkanje žarkov sonca med grobimi rjuhami svetlih noči; pelin piješ iz čaše ponujene.. …ostrih robov, zlatorumene, majhne v svoji velikosti.. ne zavedajoč se njene strupenosti. Na vse okoli gledaš iz višin notranje praznosti.. ..prisotnost duš podcenjuješ, ne zavedajoč se pomena nesmrtnosti.
#Poezija
Prisotnost duš podcenjuješ...

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Nekje visoko
