#Poezija

Popotnik

alineja1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Noč je. Ni lune, ne luči. Popotnik išče pot v temi. Tipaje, plaho se premika ... Nekje na poti je izgubil svojega vodnika. Gozd ob poti je teman, strašljiv! Na veji včasih sova zaskovika ... Zavržen potepuški pes, prestrašen, zaman išče novega lastnika. Nekje daleč tiha glasba zaigra. Pesem je boleče znana ... Popotnik ji prisluhne, se ustavi ... Polnočni zvon doni s cerkvenega zvonika. Do jutra je še dolgo ... Daleč! In pot je s kamenjem posuta. Spotika se in pada ... Vstaja. Utrujen je. Na vzhodu zlata zarja se svetlika ...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Tam, kamor pojdem...