Mi in oni...

Bila vabljiva, pogled že kar čaroben, a danes kakor da je zloben, zdaj zre v dan turoben. Morda želela vse je obvladovati, stroga, željna ukazovati, nikomur dala v besedo njeno stati.. Otrok njen strah trepet ljudem postal, vsem klubuje čeprav v rasti ni zastal, a ljubezni nikoli čutil ni spoznal. Namesto da stala bi ob strani, ljubljeno osebo pustila je v osami, zdaj se z maščevanjem hrani. Prezir mu zamegljuje um, v alkoholu utaplja um, naj bo pivo ali rum. A čas je kriv, ljudje ki so onemeli, povediti ji niso smeli, nevtralni so ostati želeli. Ljudje grešijo, greh jim je vodilo, a posledice so le svarilo, za vse kar se je zgodilo. Morda ji v uteho je molitev, od grehov ostrih je kakor britev, ostalim dobrim pa menda žalitev. Če vidiš, da sočlovek greši, mu le pomagaj, pokaži pot mu pravo, z njim zmagaj, ne da molčiš in privoščlivo se smejiš. Ostal bo otrok, v starših iskal resnice, ko ulica brezvestna ga že kliče, kjer seme zla in grehov klije... pazi da pot sramu te ne oblije...