#Poezija

Tam nisem tu

vinky1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kjer oblaki rišejo obzorje, kjer v globine se preslika morje, tam me ni. Za mizo ime sedi, pesmi piše, zraven me ni. Stojiš ob vzglavju kremplje neučakane brzdaš, me ni. Budilka piska, znoj v oči pritiska, mene ni. Za vogalom sveti kamen, razbitih ustnic hrope amen, nisem zraven. Krompir z mrtvim mečem zrači zrak in laže om, ni me. Prerok na deski umira, obrazni papir števila skandira, ni me tam. Gledam, vidim te prihajaš, čuti se, nisem tu.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

metulj
Kar vidijo oči, kar zavzema materialni prostor-je najbrž neverjetno majhen delček vsega... Ti veš, kje si Lep dan
Prejšnji članek na to temo

Kaplja v morje