Kjer oblaki rišejo obzorje, kjer v globine se preslika morje, tam me ni. Za mizo ime sedi, pesmi piše, zraven me ni. Stojiš ob vzglavju kremplje neučakane brzdaš, me ni. Budilka piska, znoj v oči pritiska, mene ni. Za vogalom sveti kamen, razbitih ustnic hrope amen, nisem zraven. Krompir z mrtvim mečem zrači zrak in laže om, ni me. Prerok na deski umira, obrazni papir števila skandira, ni me tam. Gledam, vidim te prihajaš, čuti se, nisem tu.
#Poezija
Tam nisem tu
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Kar vidijo oči, kar zavzema materialni prostor-je najbrž neverjetno majhen delček vsega...
Ti veš, kje si
Lep dan
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kaplja v morje
