Noč je

Ne spim z mislijo Tvojo bi rada bedela Oblak luna za njim majhna ... tako majhna Te prosim Rada bi živela Od nekod ihtenje vase se ozrem ...bolečina... Kje pot je domov kje najdem mir kje pot je k soncu Ti...mesečina... Tu v roki luč tu sonce tu glasu Tvojega milina Si oprostiti-kako Sonce...kako Medtem na nas z neba lije Tvoja milost...resnice svežina Blag vetrič neskončne sreče spomina... ne morem je pozabiti lahko jo le čutim lahko le verjamem da bom tisto srečo spet našla ker v globinah vesolja duše nisem nikoli kot Tebe - Sonce - nikogar tako močno tako globoko ljubila... In od nekod mir me poboža solze umile so tisto kar prej bila je bolečina in za zadnjo najmanjšo iskrico... vsa Tvoja ljubezen Tvoja prava rima ... metulj