#Poezija

Jezik Duše

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

V mojo ekipo vstopajo nove priložnosti. Podajajo mi svoje roke, sprva se zde kot ročice, čiste, drobne, odprte, otroške. Pustim si, da hodim za njimi. Z odprtimi, zvedavimi očmi, z izostrenim sluhom, s pozorno zavzetostjo in z okretnim odzivom. V mojo ekipo vstopajo nove priložnosti. Vztrajno širijo meje moje dežele, vztrajno dodajajo zidake novogradnji, vztrajno mešajo malto, vztrajno širijo plodne njive. Moja Duša mi tako govori v svojem jeziku. To je jezik Duše Sveta, dnevni odziv Sveta name in njen kažipot mojim korakom. To je molitev Boga zame. Zaupam ji in ji hvaležno sledim.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Kakor plastelin