Majhna hiška iz želoda. V želodu majhen škrat. V majhnem škratu, majhna duša, v majhni duši, mnogo vrat. Nad drevesom, zvezdna roža, kakor krasen pisan cvet. Vsak dan znova noč obkroža, kakor vrtiljak planet. S kratkimi koraki stopa, vsak večer na krošnjo škrat. In odpira srčna vrata. Potlej leže truden spat. V žepu nosi kamen črn, belo lutko, cvet rdeč. S cvetom ga zabada trn. Z lutko pleše v soju sveč.
#Poezija
Hrast I

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Neizgovorjeno
