Neizgovorjeno

Vzemi mi dlan in z dotikom ponesi srcu objem, vzemi besede, da imele bodo sanje pomen nezvestega časa, ki dušo mi kolje, v raztrganinah dvoma jo nosi čez polje. Ne dovoli, da odidem iz bede obupa razpršenih sanj in spoznanj pod težo bremena sama in slepa mimo izgubljenih toplih dlani. Na osamljeni poti v led, ti puščam nevidne preteklosti sled, najine vrele, v eno spojene ljubezni, neizgovorjenih besed.