Vilinski nasmeh vibrira po strunah moje harfe

Vilinski nasmeh vibrira po strunah moje harfe, iz njih izvablja prelestne speve. Nanje igrajo Svetloba, Noč, Jutro, podobe Narave. Nanje igrajo Radost in Solze, v njih poje pesmi Življenje. Rojenice so me obdarile s to harfo. Ko sem vdihnila svoje Življenje, sva se združili v Enost. Vilinski nasmeh vibrira po strunah moje harfe, milina se zliva v verze. Objemajo reke, gozdove, travnike, polja, vršace, globine morja. Letijo na krilih metuljev, od sončnih vzhodov, po mavrici dni. Potapljajo se za obzorje, ko večerni mrak popije sončne niti, utripajo v spokojnosti mraka, božajo lunino srebrnino in tipajo jutra, ko se dani. Razkrivajo mi prelestnost Življenja, ki poje o sebi, o tem, da živi. Vilinski nasmeh strun moje harfe ga boža, ga ljubi in ga časti.