Nemi kriki razsvetljenega nočnega neba. Ožigosani beli oblaki v smrtni tišini. Prve težke kaplje dežja prihajajočega vodnega razdejanja. Svinčen zvok oglušujočega groma, brez strel, prodre kot puščica skozi telo. Teža na prsih ne popusti še dolgo v noč, ustnice mrmrajo molitev k materi Zemlji, ko me sen končno odreši nočne more. A le za to noč.
#Poezija
Reflektorsko nebo
