Čistimo, čistimo bivališče in telo, obleko, posodo, klet in naravo, pospravljamo omare, loščimo avto in videz. Tudi okna po vrsti ali hišne živali, še tla in preproge; negujemo trate, odstranjujemo listje, pozimi pa sneg. Odpadke odstranimo sami, marsikaj drugi za nami. Ali kdo kdaj še pomisli na svoje notranje smeti, kakšne so shranjene misli, so dela, občutki, nameni? Nas kdaj tudi duša skrbi? Nam res nevarne čeri kažejo lastni spomini? Je tam kaj sramote, laži, neobžalovanih krivih poti, mnogih zatajitev vesti?
#Poezija
Čistimo, čistimo
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Naših napravilnosti ne bodo počistili drugi za nami; ne tu in ne v onstranstvu. S smrtjo ne bo nič izbrisano, lahko pa je z obžalovanjem in prošnjo za odpuščanje.
Za prepoznavo in odpravo madežev z duše so na Zemlji boljše okoliščine kot v onstranskih ravneh.
Drugi nam lahko z odkritosrčnostjo pomagajo, če smo sposobni o njihovih pripombah na naš račun razmisliti in se popraviti. V to naj bi usmerjali življenjsko energijo, v popravke na sebi, in ne v obrambo svojih stališč in prestopkov. Tu lahko začasno zavajamo druge z videzom in leporečjem, onkraj pa ne, ker je vse neodpuščeno vsem vidno.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Skrivnostna želja preprostih
