Po dolgih letih

Za tvojimi očmi ležijo žarki zvezde, ki iščejo svoje sanje, plavajoči po odsevu nekega davnega čustva. Ulegli so se pod težke veke, ki so napolnile vse tvoje telo z rdečo mavrico in cvetovi v vršičkih, ki tkejo nove zenice oči z venci v lesku svetlobe. Ličinke tvojega spomina izlegajo metulje veselja z arhaičnimi kretnjami kril kot bi 'sončevo oko' oživelo čas in neko opotekajočo se hojo s tisoči okornih korakov, ki so za sabo zapuščali kosmiče sanj in valovito pot, z ogledali v belih zenicah. Na terasastih vzpetinah je drseči plaz pobiral zeleni obraz in pisane metulje nekega davnega mladostnega prijateljstva, ki iz snega še diha spomine na bele rože na vozu sena v Trentarskih gorah. V kelihu srečanja šumi izgoreli čas in neko smehljajoče se naključje, ki nazdravlja spominom s 'sončevim očesom' današnjih dni.