No, prosim Bog, pošlji mi novo muzo, saj ni mogoče, da nimam nobene več v talonu. Slap več ne hrumi, le še kaplja, roka zastaja, predolgo čaka na spomin, ki vse bolj izginja, bledi. Naj mar lažem? Naj skrunim tuja čustva? Naj se spremenim v pisalni stroj, ki mu je vseeno? Rotim te Bog, usliši me. Rad bi pel, jokal, se veselil. Ali nehal.
#Poezija
Nove muze ( si želim )

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
V sanjah
