Narava "človeštva zaklad"

Nisem nalašč strl tvojih nežnih kril, A težko bom spokojno to noč umrl, Res je, nikoli se nisem naužil, A že jutri bom vate zadnjikrat zrl. Vedno znova me srce opominja, Apokalipsa je tukaj, ni daleč, Jedro zemlje s časom lahno izginja, Eternost človeka je tu, a predaleč. Zaklad današnjega sveta, narava Abstinentno upira se vsemu, Komur je zdrava, nekomu krvava. Lahkotno premaguje te ovire, A nekoč se le sovraštva naužije, Do nadaljnjega črpa nam izvire.