Ne ve...lepota...kje je?

Kako nedolžno sonce žarke vije, Med bela polja kristalnate soli, Vestno vsak večer za hrib zaide, Nikoli in nikdar revež ne zaspi. Tam kjer nedolžno pusti v srcih sled, Na drugi strani zemlje odkrije svet, Z nežnimi žarki sveti v očeh, Daje upanje, na ustnicah nasmeh. Up edini, srcu zbledele fraze, Da se bom spet prebudil srečen ob njej, Nenehno a vztrajno srce mi laže. Ne ve niti sonce, lepota kje je, Jaz pa v nedogled čakam le ljubezen, Naivno verjamem da obstaja kje.