eta bela1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ko misel k tebi moja pohiti oko veselo spet se orosi, ker ljubezen ta ne mine in nikoli ne zbledi. Živi v meni bolečina sladka čakam, da pregovor bo resnica daleč od oči - daleč od srca bojim se, da srce tega ne učaka. Nočem bati se ljubezni nočem, da srce živi v lupini prazni saj brez ljubezni človek je samo lupina, naj srce ostane polno in se ne izprazni.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Joče nebo