Joče nebo

Spet joče nebo ´mesto mene, je oko presahnilo srce otrdelo. Pogled je zgovoren ne more ostati miren vidim v globino, čutim bolečino. Ne beži od ljubezni iskrene srca prevarati ne moreš ostane hrepenenje, kar nenehno in nehote iščeš. Podaril bi roko samo v prijazno slovo, volja je močnejša tvoja premagana srca je želja. Oprosti, ker vsiljivo je srce bi nikoli ne storilo nekaj, kar bi te ranilo, ljubezni ne brani se. Razkrij svojo mi toplino, podari bližino nežno, nič več nočem že to je preveč, kar hočem. Joči spet nebo ´mesto mene obraz zazre se v tvoje solze, nemi krik doseči te ne more.