Mar ljubezen edina si mi sreča, Odkar objeta sva v ognju strasti, Jezno srce si sladkega obeta, Edino še tebe si srčno želi. Mesec tokrat tiho v noči koraka, Uiti zvezdam si neskončno želi, A revež, vse do popolnega mraka, Ne more, ne more uiti temi. Glas njen nežen še zadnjič v sebi čuti, Edino to mu srce še radosti, Le ni kot nekoč to srce že sluti. Čaka osamljen, zaman na njen poljub Kolikokrat njeni ljubezni navkljub, Utrujen ljubezni in lažnih obljub.
#Poezija
Mojemu angelčku

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Naš sončni zahod
