#Poezija

Mojemu angelčku

Lucignolo1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Mar ljubezen edina si mi sreča, Odkar objeta sva v ognju strasti, Jezno srce si sladkega obeta, Edino še tebe si srčno želi. Mesec tokrat tiho v noči koraka, Uiti zvezdam si neskončno želi, A revež, vse do popolnega mraka, Ne more, ne more uiti temi. Glas njen nežen še zadnjič v sebi čuti, Edino to mu srce še radosti, Le ni kot nekoč to srce že sluti. Čaka osamljen, zaman na njen poljub Kolikokrat njeni ljubezni navkljub, Utrujen ljubezni in lažnih obljub.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Naš sončni zahod