Doroteja Jazbec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

S teboj bi zletela na krilih ljubezni In odkrivala nove svetove, Z mehkobo posute cvetove, Ki padali bi name kot tvoji poljubi, Nežni in mili kot je vrtnica, ko ljubi Jo sonce s toplimi žarki pomladi. A ti si njen in vsi se imate radi, Le jaz ostajam vedno sama, Ker zaželiš si me le, ko nje ob tebi ni Zaželiš si le bežne trenutke strasti. Jaz pa še vedno sama Čakam da izgine tvoje poželenje, Da v duši zbudiš duše hrepenenje

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Metulj