#Poezija

Občutna si, globoko v dihu

Mirjana Gabrovec1 min branja
Deli zgodbo

Ko zmogel razpreti bi krila, v nebo leteti se približati soncu, v dlaneh zvezde imeti se zliti s kapljami, ko kristali zvenijo biti veter v laseh, dotikati se igrivo. Bil sled bi ob tvoji stopinji solza na licu, dar ljubezni silni vzel dih ti kot rdečo obzorje ko dan v noč tone. Poneseš me do puhastih oblakov na plesišče sončnih žarkov pretakaš po žilah se kot čisti kristali ki v mojem srcu bodo pristali. Občutna si, globoko v dihu daješ ritem srčnemu utripu skrita v iskrivem pogledu zvezda noči in sonce dnevu.

Prejšnji članek na to temo

Ljubezen tako silna, da kar boli

Komentarji

4 komentarji

aries
Draga Lea;

Željo, po absolutni resnici, (kakor jaz razumem)
v vseji lepoti in globočini absolutne resnice,
izražaš v besedah svojih.

Neverjetna sposobnost leži v tebi, sposobnost vprašati pravilna vprašanja in iraziti ljubezen in željo razumeti resnico Absolutizma.

lp aries. (ne vikaj me prosim)

ps: iskal sem pod adreso ki si napisala in sem dobil tvoje ime in 2 pesmi.
Razumi me dobro, nisem pesnik ne kritik le človek,
ki se kot več muči kot veseli:
Razlog je v tem, da preden iščem veselje bi rad spoznal resnico, ki definitno taka ali drugačna obstaja. In to ni lahko najti; v tem bolečina.
LP ! tebi Lea
Mirjana Gabrovec
Pozdravljen Aries

Pomirjajoče deluje misel, da še nekdo razen mene vidi lepoto
v tem kar posrkam vase in skušam prenesti na površje,
čeprav gre velikokrat tudi za pravi vihar nasprotujočih se
občutij preden prispeš do samega jedra tega kar smo. Boli, ne
morem reči, da ne boli. Vendar gre le za trenutno stanje, ni to
naše bistvo. Bolečina le uči sprejemati nekaj česar se razum
brani. Takole jaz doživljam svet v meni in izven mene.

Imam še kar nekaj takšne poezije, a je ne bom objavila. V
ljudeh prebuja nemir in to gre vse vame. Ne znam razložiti
drugače.

Glede tiste spletne strani in mojih objav. Moj pristop do tega
je bil prebuditi v ljudeh željo opaziti lepoto v ljudeh, čeprav
izgleda vse brezupno in srce parajoče. Še ena misel, ki se
potrjuje v dejanjih: ni vse zlato kar se sveti. In tisto kar si z
lahkoto prezrl, morda nosi ravno tvoje sreče glas. Kdo ve, kdo
ve?

Tale pesem ob kateri si podal svoj komentar pa se je rodila na
željo moške osebe. Dobila sem sliko in po njej naj bi izrazila
kar želi povedati. Takšna energija je prihajala takrat vame.
Moja poezija je odsev tega kar pritegne mojo pozornost.

Lep pozdrav
budabreztruda
.

kadar mora človek sam skrbeti za svojo eksistenco, mu
traparije ne rojijo v glavi.


http://www.youtube.com/watch?v=DgyRr2OXQiE
Mirjana Gabrovec
Pozdravljen

Se strinjam z mislijo, a le delno, govorim le v svojem imenu.
Moj pogled se usmerja v to smer od kar pomnim. Najti takšno
ravnovesje v družbi v bolj občutni obliki.

http://www.youtube.com/watch?v=t_jbYao9stI

Lep pozdrav