Golica

Lepa domovina je naša krasna na Gorenjskem je gora, Golica njeno je ime razgled najlepši je iz nje. Golo planino objemajo zeleni hribi s svetlobo sonca obsijani kot, da zima je pozabila sneg, belina rosno mlada je odela breg. Ni nam snežink pustila bela zima to drobna, bela je narcisa prekrila je visoki hrib zeleni zadiši po cvetju razkošnem dol prelepi. Sklanjajo drug k drugi glavice svoje krasijo kronice rožnate, bele haljice razpršijo se po gričih nežno srce vsej preda lepoti se, presrečno. Škrlatnordeča mala kukavica naša domača, orhideja prelepa cvet dviga med narcisami ponosno in poudarja cveta dišečega belino. Orlica alpska dviga se visoko cvetovi temni, modri gledajo v dolino, kot ponosni stražarji te lepote z ostrogami mehkimi kažoč čare svoje. Prijetno je priti med cvetoče trave lepota in vonj narave te objame srce spočije se, umiri se korak, pozabi na skrbi in razvedri si dušo vsak.