Čemu vsa lepota, ko pa srca ne zanima, le čemu svetloba, ko pa je v duši zima. Za večno, konec je iskanja, moja misel, se boji spoznanja. Razplet uganke je nekje v višini, oči odpiram, bolijo me spomini. Vse me je izdalo, vzelo smisel, zadnje upanje, mi pokopalo. Poskusil sem vsako bolečino, prepozno je, gledam v praznino. Le Božje zvezde vedo, one vedo, kako je to.
#Poezija
Freska

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Hrepenenje
