Obisk

Draga, snežna belina tvojih kristalno upadlih lic, me spominja na čase, preživete v imaginarno, steriliziranih občutkih, tvoje sprenevedajoče se duše. Tvoje prazne oči, so trden argument pečatu, ki zapira vrata možnostim, ki so mi na voljo, da bi sprostile in zbudile pošast v meni. Le prašnjavost, nekaterih svetlih trenutkov v vrtincu pozabe in smrtnosti, mi govori, o za večno pokopanih željah po popolnosti in mi preprečuje, ugasniti napravo za umetno vzdrževanje življenskih funkcij, moje umirajoče ljubezni.