#Poezija

Naše misli, besede

Ankablanka1 min branja
Deli zgodbo

Ne le od tebe in mene, odvisno je od vseh, kam tone ta svet, za kakšen obet je namenjen nasvet. Marsikaj prebudi misel, ki družbo si išče, še v dejanja požene. Kaj podpira beseda, ki je brez nadzora, vse upe preganja, prerada vznemirja? Prihodnost ustvarja zanj, zate in zame in za komaj rojene prihodnje težave. Naše misli, besede pač niso svobodne, vse vesolje zapiše, jih pomni in vrne. Le naj bodo previdne, odkrite, poštene, a spoštljive, obzirne, miroljubne, ljubeče.

Prejšnji članek na to temo

Pajek