KatarinaSiena1 min branja
Deli zgodbo

Mrežo plete vsako noč, lepo, umetelno. Kje dobil je znanje, moč, kje načrte, shemo? Zjutraj že visi tam mreža, v vejah je razpeta. V soncu se blešči vsa sveža, diamantna zgleda. Čisto vsak dan občudujem, umetnika pletarja, Vsako jutro ga sprašujem, kje je dobil ta znanja. Pajek zame se ne meni nič ne odgovarja. Mrežo plete še na steni, v kotu stanovanja. Mreže umešča vse povsod, mene nič ne vpraša. Zdi se mi, da je gospod, mreža pa palača.

Prejšnji članek na to temo

Lagati nočem in ne znam