#Poezija

Lahkotno

MATHEA1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

ko v barki tišine na odptem morju zašumi gladina ko zapiha veter v polsnu odpnem krila in plujem navzgor navzgor v globino v vrtincu sledim strelam nevihte prepuščena dokler se utrujena ne uležem na dno mirne barke

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Krila ptice