#Poezija

Spomeniki

Ankablanka1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Marmornati kipi, spomeniki slavnih, so zlovešči pomniki preteklosti, pogosto nasilne in silno krvave. Vojskovodje, največji klavci, zasedajo trge mest, vlivajo gnus ali strahospoštovanje, le ljubezni in hvaležnosti ne prebude. Tu in tam je kamnu dana oblika zmaja, bika, petelina, režečega psa, le prijaznih in nežnih rastlin ne. Pa bi raje sprejela kamnit šipek, travo, pšenico, jablano ali snežinko, ki so darovi ljudem in živalim. Ni treba mi rastlin spomenikov, ker vse nasitijo in osrečujejo, ljubi jih sonce, naj še pogled, srce, um in telo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

5

Ankablanka
Hvala za pouk o cvetju v kovini ali kamnu. Mene ne navdušuje več cvetje v vazi, na balkonu ali okenski polici, pač pa tam, kjer je zanje najbolj prav, v naravi. Tudi tu in tam na sliki, otroški risbi, fotografiji ali kdaj tudi v pesmi ali misli hvaležnosti zanje. Najbolj me žalostijo bonsaji, namerno pohabljene rastline. Sicer pa "ni treba mi rastlin spomenikov".
jože.k
Kaj bi šele porekla da Angleži še vedno imajo kipe vseh kraljev, tudi tiste žejne krvi...Naj bodo v spomin in opomin. LP.
Nan
Odgovor na komentar: jože.k
Vse že ne :) saj so kraljevina od 9.stoletja in 62. monarhi:)
jože.k
Odgovor na komentar: Nan
Žal je bilo mnogo prelite krvi zaradi verskih pohodov, najbolj krvavi pa v času ko živimo.Umrlim verjetno ne bodo postavljali spomenikov, se pa bodo vtisnili v spomin kot nesmiselna dejanja.
Prejšnji članek na to temo

Ledeni cvet