Le en sam cvet, ki mu ugaja, da cveti, je roža na steklu skozi zimske dni, ko sončni žarki jo vzamejo s seboj, že druga vzcvetela bo nocoj. Tam kukajo že zvončki iz tal, Trobentic šopki rumeni, le mačice so bolj sramežljive, z lepimi cvetovi so darežljive. Zdaj Vigred, Valentin nas kliče, da ključ do koreni nam poišče, Vse je kot, da se prebuja, saj pomlad zdaj ne zamuja.
#Poezija
Ledeni cvet
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Tudi jaz sem morda pred desetletjem pisal o ledenih rožah, ki jih te dni zjutraj
občudujem na vetrobranskem steklu in še kod.Snega nam bo nametlo, še je
čas, le tisti ki ga talajo so še silvestrski...
Lp
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Čistina
