#Poezija

Meditacija

Bardske strune1 min branja
Deli zgodbo

Pustim v prostoru prazno mesto in v času vrzel. Praznina molči. Ko jo opazujem, se širi. Je polje neskončnih možnosti. Pustim v prostoru prazno mesto in v času vrzel. Praznina molči. Utripa brez misli. Le je in jaz z njo. Dotika se Duše Sveta. Povsem brez napora. Pretoči se vanjo in ugnezdi se njej, do nove vrnitve, dokler ne vznikne v življenje. Napolni praznino, premosti vrzel in mi preda žezlo, krono in prestol.

Prejšnji članek na to temo

Skrajnost