Skrajnost

Rob mize ji pravi, tu je skrajna meja. A kroglica se kotali dalje, zdrsne na tla in se kotali dalje, skozi odprta vrata, preko stopnic, v pisan vrt. Tu je šepet o skrajnosti glasnejši. Oglašajo se rožni popki, misleč, da je konec, ko ne zdržijo več pritiska. A se le odprejo in dajo prostor razkošnim cvetovom. Oglašajo se oblaki, misleč, da je konec, ko ne zmorejo več nositi teže. A se iz njih le vsuje deževna ploha in odžeja Svet. Oglašajo se mladi ptiči, misleč, da je konec, ko jih mati godne potisne čez rob gnezda. A le zamahnejo s krili in spoznajo, da znajo in zmorejo leteti. Skrajnost vselej odpre nova vrata v širši, večji Svet.