Zakaj je to tako težko spregledati in videti, kaj nama je narobe šlo, da v trnju duša zdaj ječi. Je bolje biti zaslepljen na hladnem bregu iluzij, v občutkih duše izgubljen s tančicami vseh fantazij. Obujava spomine le na to, kar je nekoč bilo in kar lahko bilo bi še, kar hoče duša in telo. V zavesi optičnih rošad na bregu svojem vsak je sam in skriva v sebi, kar bi rad, z občutki v pajčolan obdan.
#Poezija
Zakaj je tako težko

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Svetišče
