Plonkanje

Plonkanje se ne obnese. Škilave oči me opazujejo, nimajo lastnega jaza. Cenena ponarejenost je vidna na daleč. Smrdi. Brezčutje je brez vstopnice, Modrost Stvarstva je zanj zaprta. Skuša ukrasti tiste Modrosti, ki so zaupane meni. Groteskno pomeša moje besede, ponavlja kot goska, brez dojemljivosti. Kopiranje nima življenjskega soka, ne hrbtenice, ne mreže pretoka. Kopiranje nima življenjskega soka. Plonkanje se ne obnese, z njim se potrjuje lastna brezvrednost. Pohlepna praznina, seseda se vase, v sredino tarče, slepa se nastavlja pred puškine cevi. Ko poči, pokrijem svoja ušesa, obrnjena vstran, k svojemu delu. Ni mi mar. Drugače se ni moglo izteči. Plonkanje se ne obnese.