#Poezija

Hijena

Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Igra in se pretvarja, smrdi po lenobi in po mrhovini. Obdana je s tlačani, ki jih ustrahuje. Igra nemoč in vije roke. Če ji ni ugodeno, rohni, besni, ustvarja pekel. Straši ljudi, jih zlobno hujska, pobira jim moči. Živijo zanjo in ne zase, brez jasnega zavedanja. Drži jih v pasti pretvarjanja, strahu, sramu in čustvene odvisnosti. Že davno si je marionete pritrdila na svoje niti. To je vsa njena življenjska oprema. Drži jih v pasti, kamor se je ujela sama. Hijena, ki sama ne zna in ne zmore ničesar uloviti. Namesto, da bi se tega naučila, je vso moč razdala za nasilje, da je dosegla svoje. Izčrpane marionete se snemajo iz njenih niti. Žrtveni krog se oži. Ko končno izgine, hijena pogine. Loščim izčrpane marionete, všeč so mi proste, brez niti. Dam jim drugačna imena. Psiha svobodno diha. Iz šolskih knjig iztrgam vse strani o hijenah. Sužnjelastniški red je propadel. Pokopan je v zgodovino. Psiha svobodno diha.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Gorska