Kot nevidna nitka nas povezuje, je do nas tudi darežljiva, včasih zamerljiva, spet nagajiva. Ta nit nam je nit življenja, včasih polna trpljenja, kjer bolezen kraljuje, žalost domuje. Sonce z žarki razveseli, polepša turobne dni, kaže pot naprej, nevidni nitki tej. Da sonce za vselej potemni, nekoč se vselej zgodi, nevidne nitke več ni, v neznano izpuhti. Ostanejo le še spomini na čas, ko je še odmeval naš korak, če z dobrim smo bogatili, ostali bodo še spomini. jože.k
#Poezija
Nit življenja

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Cvet
