Bardske strune1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Iz popka, kjer je oddet v varni maternici, vzbrsti, se razširi, odpre. Nebo ga ogrne v barvito ogrinjalo, rosa ga umiva, sonce mu izvablja nasmeh. Cveti razkošno, z vonjem dišav privablja čebele v gostoljuben, hranljiv objem. V sebi hrani dušno ljubezen in sad preobrazbe rastline. V sebi hrani milino, modrost, bogat čudež življenja. Cvetovi vrtove ozaljšajo v Raj, to se zgodi samodejno, ko življenje rastline deli svoje bogastvo ljubezni.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Pomniki